Na morje, na morje zdaj grem,
tja sonce me vabi in tvoj objem.
V poletnih nočeh, v tvojih očeh,
čutim ljubezen, radost in smeh.
Morje tiho valovi,
v zraku čutim vonj soli,
ljudje sproščeno v senci ležijo,
da sončnim žarkom ubežijo.
Vročina pa prav nič ne pojenja,
tja proti poldnevu se še vzpenja.
Niti hladna pijača ne osveži,
telo pa bližine si vseeno želi.
Večer končno prinese sprostitev,
telesno bližino in osvežitev,
skupaj začutiva čar poletja,
vročih poljubov, poletnega cvetja.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!