
Ne vem če smo še ljudje ali raja,
le kaj vse se okoli nas dogaja…
Ljudje bežijo iščejo si kraj,
koder jim bo boljše,
sebi iščejo si raj…
Tam nekje mori se v imenu vere,
izginjajo mesta, vasi že cele,
kot da več ni domov,
za ljudmi je lov…
Kdo ima pravico da ljudi razdvaja,
jih deli v prave neprave vraga !
Zdaj trpijo bežijo drugam,
želijo mir, lepših sanj.
Smo brez moči le gledamo, strmimo,
se ob tem le prihodnosti bojimo,
čeprav vse najboljše želimo,
z njimi skozi čas hitimo.
So morda nekateri bežijo iz siromaštva,
drugim ni do smrti, zlavojskovanja,
morda tega vera ne dovoljuje,
nam razumevanje je še tuje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!