Pogledam te in vidim tvoj obraz,
kako žari v poletnem soncu.
Poslušam te in čutim dih,
ki nežno boža ustnice.
Objamem te in stisnem te v dlani.
Drhtiš,
nemo in tiho mimo mene strmiš.
A čutim zadovoljstvo.
Morda, ker si z menoj.
Želim ujeti ta trenutek,
ga vtisniti v srce,
saj dobro vem,
da čas s teboj ni večen.
Zakaj ne bil bi človek srečen,
dokler sobivanje še traja,
dokler ljubezen najina obstaja,
dokler sva draga z drugo eno,
ti moje malo bitje nebogljeno.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!