
V nočeh, ko pod odejo iščem tvojo dlan,
spoznavam, kako je včasih vse zaman.
Hlad je in praznina tam,
kjer si nekoč govoril »rad te imam«.
Med tisoče dlanmi - tvojo bi spoznala,
med tisoč vonji, vonj bi kože tvoje prepoznala.
Tujke so ostale besede mi slovesa,
življenje moje z njim postal je oder, kjer padla je zavesa.
Odšel si in daleč proč nekje obstajaš,
a v mojih mislih si in v sanje mi prihajaš.
Hermina PalčnikKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!