Ko pride večer,
In ostanem sam s sabo,
Misel ne preneha,
Občutek, da ne veš,
Kaj prihaja,
Nekaj v tebi ostane,
Tisto, kar nas na koncu stane,
Kar nam ne pusti,
In nas nenehno žalosti,
Včasih se napajaš ob morju,
Ko žarek sonca te boža,
Življenje nas včasih razdvoji,
Nekoga nam vzame,
In ga za vedno od nas oddalji,
Ampak vedi,
Ljubezen obstaja,
In bo vedno bivala v nas,
Za kar se neskončno borimo,
V njenem imenu najraje živimo,
Je ona tista, ki nam daje moč.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!