Ljudje prihajajo in odhajajo,
Z njimi veselje in žalost,
Nasmeh na licih,
Solze v očeh.
Nekateri pravijo da je to usoda,
Spet nekateri krivijo druge,
Pri njih iščejo vzroke,
Tudi ob nesreči, bolezni.
Pa vendar življenje je borba,
Borba tudi za obstanek,
Borba za preživetje,
Med solzami in smehom.
Časa ne moremo prehiteti,
Ga ne zavrteti nazaj,
Lahko pa nam pomaga razumeti,
Saj smo sami svoje sreče kovači.
Tako kot za dežjem posije sonce,
Nas nerodnost pouči,
Spremeni slabo v dobro,
Izriše nasmeh na licih.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!