
Tam zadaj za domačo hišo
se bohoti stara in visoka hruška.
Ob njej so trte iskale oporo v vejah
in sladki grozdi so vabili, da sežem po njih.
V kotu na koncu vrta
so se bahavo razrasle koprive,
ki so zgodaj spomladi še dišale
v domačem loncu.
Na drugi strani vrta so kokoši
že tisočkrat prebrskale sleherno ped zemlje.
Butare, ki jih je stara mati pripravljala vse poletje
so segale vse do roba strehe drvarnice.
Če sem prišla ob pravem času,
se je mačka počasi priplazila iz drvarnice.
Ja vem, povedat je prišla,
da tam nekje med drvmi čuva svoje mladiče.
Zadišalo je po jeseni,
Tako domače je bilo, prijetno in toplo.
Že dolgo ni tam nikogar več.
Človeka pa grejejo prijetni spomini.
jeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!