Se pesem z griča spet oglaša,
Ljudje vedo od kod prihaja,
Kdo poje se nihče ne vpraša,
Ubrano je petje ko sonce zahaja.
A leta so minila je mimo ta običaj,
Ljudje ne vedo kako in zakaj,
Zdaj časi ko pesem je krasila ljudi,
Glasba iz zvočnikov grmi.
A nostalgija ostaja, živi,
V spomin na preteklost, tiste dni,
Kjer je beseda med ljudmi živela,
Zdaj izgublja na moči ki jo je imela.
In ko star se človek bo spomnil tistih dni,
Se mu mogoče oko zarosi,
Saj je petje pesem povezovala,
Mar res postaja stara šara?Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!