sama si,
čisto sama,
nekaj je bilo med nama,
nekoč, sedaj sem odšel,
daleč, daleč proč,
saj zate bil sem nemogoč,
premalo topel in premalo vroč,
vzela me je temna noč,
ti klicala si na pomoč,
jokala si pod razpadlo streho in nekje iskala uteho,
jaz pa bom skušal izbrisati sledi bolečine s spomina,
še vedno pa za mene najlepša boš deklina,
tvoja radost,
tvoja toplina in najina pot,
polna zmot.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!