
Snežna odeja briše sledi,
Sledi za umazanijo in prahom,
Nekateri stvari pa nebo mogel.
Nebo mogel skriti krivic,
Tistih ki bremenijo človeka,
Tistega ki dela pa nima za preživetje,
Solze otroka ki joče za starši,
Ko je nit življenja prekinila nesreča.
Le malce je pokukalo sonce,
Bleščava belina slepi,
Iz dimnikov se vije dim,
Le redki so na cesti.
Saj bo kmalu pomlad,
Zvončki pa ki so že kukali,
Pa čakajo svoj trenutek,
Trenutek pomladi ki si ga želimo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!