
Tam je moj dom, kjer različno le iz enega nastaja,
sonce zemlje v ljubezni se dotika,
roža zrase vsaka v svoji barvi,
res lepota te skrivnosti je tako velika,
da hvaležno srce, jo vsak dan pozdravi.
Globoko v vsako srce se je skrila,
ljubezen enostavna čista mila.
Kdor jo najde ji sledi in razodene, pa ni več od ila.
Le kdo obarva rože, če je pa zemlja temna,
kdo jim dal oblike vonjave je prelepe,
to je več od upa v katerem se komu kaj posreči,
zato tudi moje srce, bilo bi rado mu povsem povšeči.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!