
Iskal sem kraj,
ki bil bi kakor raj,
kjer bi sonce sijalo vse dni,
najlepših rož tam cveti.
A spoznal sem da me že obdaja,
ga za nič na svetu ne dam.
dovolj je sončnih dni,
ko si človek še sence zaželi.
Ko zrem v goro,
diši akacija v cvetju,
čebel nešteto vabi,
na akacijev med se ne pozabi.
In raj ki me obdaja,
polni dušo jo osreči,
le oči sem moral odpreti,
narava raj je pozimi in poleti.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!