Svet sam se opiše z imenom.
Ga tako slišiš,
ga tako čutiš, dojemaš, živiš?
Preskušaš Resnico,
ki pač samo je.
Sama po sebi je sveta,
začetek in konec in vse, kar je.
To je v njenem
Božanskem poreklu.
Svet, ki je svet,
tako je ustvarjen.
Vera te vpelje
v videnje onkraj.
Onkraj preskušanja,
mimo slepil.
V Resnico, v Svetost, v Stvariteljsko Moč.
V izvor Sveta, ki je svet,
tako je ustvarjen,
popoln, cel, resničen.
Od tam se ustvarja Svet,
ki je svet.
Svet, ki se sam
opiše s svojim imenom.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!