Žuborenje potoka - šepet v mraku,
objemanje sonca in prhutajoč let ptic
daljava neskončna jih vabi,
da v letu žvrgolijo, kakor poletje.
Veter kuštra jim mehko perje,
mavrica v ribniku, vodomet krasi,
daljava predolga je do poletja,
kje so poti, ki so bile?
Zdaj hribi, doline izpod neba,
poti so še dolge, para jim ni,
svetloba bo planila
iz jutra in me začarala.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!