Odhajajo žarki sončne topline,
prihajajo dnevi mraza in zime,
čas ko bodo ledene sveče kraljevale,
nas pa na bele strmine pognale.
Čudovit pogled v bele planine,
bela opojnost bo vabljiva,
bodo smuči in sani kraljevale,
dih drznih nam bodo jemale.
A žival bo skrita v gozdu,
polje spalo in mirovalo,
le redke ptice poletele,
zimo za sovražno imele.
Ko prvi zvonček bo pokukal,
pomlad bo kmalu nam zaupal,
in trobentice v soncu zažarele,
prve ptice nam spet zapele.
Čeprav snega bo še zvrhan koš,
stopil se bo sneženi mož,
okras nam bil zimskih dni,
pomlad nas vse razvedri.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!