Tam ob Muri

Je kraje ob Muri objela jesen, v Prekmurju topolov je zapel, ob brodu ki tam počiva, hudournik v Muro se zliva. Naj Prlekom kraje in ravnice, krasijo narcise s pettjem ptice, a mlin na Muri naj v polno melje, iz spominov najlepše pripelje. Zakaj bi sosed mejaš ne bil prijatelj, nekoč se vprašal pisatelj, saj mejeje so le za prepir, med ljudi prinašajo nemir. In ko ponoči veter v pravljici šepeta, da te objema, rad te ima, ljudem ob Muri že ko se rodijo, v veselje donijo in zvonijo. In trsje da sladko vince, izvabi smeh in napev, ob pesmi h ki opevajo te kraje, naj ljudje dobrega srca izvedo zanje jože.k