Sonce tiho vzhaja
to nočno senco
na drugi konec
spet preganja.
Midva obstojiva,
drug drugega gledava,
le strasti, le strasti
neskončno si želiva.
Topla kava
in tvoji nežni poljubi
me spravijo ob pamet,
me tlačijo v valovanje
najine ljubezni,
ker rešpektiraš
s mojimi očmi.
Roko mi podaš
in spet popelješ v nov dan,
ker vem, da s teboj
bo s soncem obsijan
v nočni senci
s strastjo postlan.
Rešpektiraš s menoj,
ne govoriš,
le nemo svoje ustnice
na moje prisloniš,
ker si me želiš.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!