Smo se zgučali ka idemo na gemištek,
Vkuper znami de Pišteka,
Ma pejnez kak mačka buj.
Meu strica mu peneze dau,
Sam Bog ve de je jemal,
Trnok njemi za njim žal.
Ešče eno kučo njeme dal,
Vej zdaj že podrtija,
Ešče v hlejvi je pujcek.
Krplivi ve ogrački rastejo,
Tak kak na grobi strica,
Nanč ne vej šteri ge.
Te pa razmi če ščeš,
Kak se pejneze troši,
Popejvatuj ponoči.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!