Sebi

Mar ni žalostno, ko ti svet ne da pesmi pisati, ta vrtljivi svet s pesmijo olepšati? Mar ni življenje čudno, ko ni ljudi, ko ni ljudi, ki brali bi tvoje pesmi? Sebi pisati pesmi je nesmisel, tratenje časa, izguba belega dneva, temnih noči, ko tiho prihajajo pesmi iz mojega srca. Sebi. Sebi. Le zakaj ni dostojno? Le zakaj ni dovoljeno? Sanjati, ustvarjati, deliti, srečo med ljudi tega sveta s pesmijo širiti. Le zakaj?