Črnilo se je razlilo po
belem listu papirja,
ko je duša moja tiho hrepenela
po nežnih in šumečih melodijah.
Hrepeneti...
Po jutranjem prebujanju in
nežnem pomežiku
popoldanskega sonca na nebu.
Hrepeneti...
Po črnilu in listu papirja,
ko pišem zadnji stih svojih
novih poezij, a sladkih iluzij.
Črnilo se razliva nad moje
poezije, ko jih nežno prime
moja domišljija v roko,
hrepenim po poeziji,
sladki in nežni fantaziji.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!