Skrila se mi je,
preveč je oblačno,
da bi me pozdravila z mežikanjem.
Vendar vem,
da je in da mežika,
tudi meni,
pa čeprav je zdaj ne vidim.
Vem, da vedno se zaspi,
to je vendar njena vloga,
če vpeljala bi drug red,
svet zadela bi nadloga.
Otrok joče in se kremži,
če izgine pravljica
in z njo posebna zvezdica.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!