Spomnim se dneva ko mi je podaril cvet,
takrat bi objela prav ves svet,
so najine oči spregovorile,
v eno samo željo se zlile.
Zdaj skupaj sva dneve in noči,
tisti cvet še vedno živi,
v ljubezni se razdaja,
v spominu živ in svež ostaja.
So dnevi, ko sonce naju greje,
ponoči lunica se nama nasmeje,
tudi oblaki kdaj prekrijejo nebo,
a oba čutiva, da spet sončno bo...Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!