Potujem skozi čas

Sprehajam se skozi čas... Sem bral svoje pesmi skozi čas, kar je narekoval notranji glas, verze ki so se oblikovali, nastali me z nevidno silo naprej gnali. Sem domoljub opeval domovino, zapolnil nekaterim sivo praznino. opisoval običaje v krajih naših, se že nasmehnil pesmi včasih. V življenju sem premagoval ovire, prinese jih čas a le vse mine, o rožah ki me razveselijo, v meni v vsej lepoti oživijo. Ker obdajajo me trate v gozd, cvetlične trate marjetk so most. Tudi štorklje so sem sepriselile, mene iz srca razveselile. Ko je moja pesem krila dobila, Je kakor ptica med ljudi poletela, V skladbi z glasbo ponovno zablestela, Mi notranjost, srce in dušo je ogrela. jože.k