Minljiva stalnost

Trenutki drsijo, se s soncem lovijo, med njimi sprehaja se dan. Zbira jih vase, vse ima zase, vse več jih je v kristalni mreži. Zvečer se ustavi in malho pospravi, gre spat. In zjutraj nov, mlad, znova prične se igrat. Trenutki drsijo, se s soncem lovijo, med njimi sprehaja se dan. V tej igri uživa, na novo odkriva kar je. Zanj je to dovolj, zanj je to vse. Stalnost je minljiva, zato, ker je živa. Na novo poraja se dan. Vsak dan.