Krajina in mi v njej

Delo na sebi pomeni pristni stik z vsem, kar nas obdaja in je del življenja na našem planetu. Dejstvo je, da se premalo oziramo na vsakodnevne življenjske tokove in zamujamo preprosta, edinstvena učenja. Kulturna dediščina in krajina so prepletene z mnogimi duhovnimi izročili, ki so skriti pod površjem in čakajo da jih odstremo, da ugledajo luč sveta. Ljudska izročila, kot del naše dediščine, nam razkrije mogočnost modrosti naših prednikov ter njihovo upanje, da se bomo nekoč združili v zavesti in ohranili dostojanstvo človeške civilizacije. Vse to je vtkano in povezano z energijskimi tokovi v krajini, kot gričevja, gorovja, doline, travniki in še marsikaj. V tej prečudoviti krajini se rojeva naša »Vindolandija«. Vsa modrost naših prednikov je subtilno vtkana v ornamentih in zidovih gradov. Če odpremo srce, in dovolimo domišljiji, da nas popelje v čas njihovega rojstva, bomo srečali drugačno krajino in drugačne ljudi. Pa kljub vsemu je nekaj skupnega: hrepenenje po prvotni lepoti, sreči blagostanju, ljubezni. In prav ta tanka, mogočna nit, je most med svetovi.