Pustim v prostoru
prazno mesto
in v času vrzel.
Praznina molči.
Ko jo opazujem,
se širi.
Je polje neskončnih možnosti.
Pustim v prostoru
prazno mesto
in v času vrzel.
Praznina molči.
Utripa brez misli.
Le je
in jaz z njo.
Dotika se Duše Sveta.
Povsem brez napora.
Pretoči se vanjo
in ugnezdi se njej,
do nove vrnitve,
dokler ne vznikne v življenje.
Napolni praznino,
premosti vrzel
in mi preda žezlo, krono in prestol.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!