Poezija

Maraton

22:04
Deli:
Maraton
Tečem svoj tek. Ne zanimajo me kilometri pred mano. Ne zanimajo me kilometri za mano. Zanima me ta korak in tako je z vsakim naslednjim. Tečem. Včasih gibko, kot gladka voda, včasih drseče, kot kačji pastir na jezerski gladini. Včasih iskro, kot konj v galopu. Včasih sopeče, kot lokomotiva, Včasih okorno, počasi, kot po odloženem mavčnem ovoju. Tečem, kot zmorem in to je dovolj. Ob progi so navijači, mimoidoči in navdušenci, brezbrižneži in tudi nevoščljivci, ki me ne želijo videti na cilju. Vzamem vodo, ki mi jo ob stezi ponujajo moji navijači. Prija mi. Ostale pustim, ne menim se zanje. Tečem svoj tek. Ne zanimajo me kilometri pred mano. Ne zanimajo me kilometri za mano. Zanima me ta korak in tako je z vsakim naslednjim. Tečem, kot zmorem in to je vedno dovolj.
Kategorije
Vam je bil članek všeč? Delite ga.
Deli:

Sorodne objave

Komentarji (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Še ni komentarjev. Bodite prvi!