
Tečem svoj tek.
Ne zanimajo me kilometri pred mano.
Ne zanimajo me kilometri za mano.
Zanima me ta korak
in tako je z vsakim naslednjim.
Tečem.
Včasih gibko,
kot gladka voda,
včasih drseče,
kot kačji pastir
na jezerski gladini.
Včasih iskro,
kot konj v galopu.
Včasih sopeče,
kot lokomotiva,
Včasih okorno, počasi,
kot po odloženem mavčnem ovoju.
Tečem, kot zmorem
in to je dovolj.
Ob progi so navijači,
mimoidoči in navdušenci,
brezbrižneži in tudi nevoščljivci,
ki me ne želijo videti na cilju.
Vzamem vodo,
ki mi jo ob stezi
ponujajo moji navijači.
Prija mi.
Ostale pustim,
ne menim se zanje.
Tečem svoj tek.
Ne zanimajo me kilometri pred mano.
Ne zanimajo me kilometri za mano.
Zanima me ta korak
in tako je z vsakim naslednjim.
Tečem, kot zmorem
in to je vedno dovolj.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!