Na pašo ženem svoje ideje.
Samo slutim jih,
da bi rade zrastle
in se mi razkrile.
Da bi se rade rodile
in mi služile.
Pustim jim obilje paše.
Same se pasejo
v moji bližini.
Zorijo v tišini,
v žametni črnini,
rodijo se mi v jasnini.
Na pašo ženem svoje ideje.
Danes sem si
na Zemlji vzela svoj prostor,
da lahko živijo.
Okolje zanje ustvarjam velikodušno,
da je moja Duša v njem zadovoljna.
Pastirica tako na paši
koristno preživi čas.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!