
Sočutje je vstopilo tiho.
Sedlo je za mizo
in me vzelo
v svoje široko krilo.
Pestuje me,
gleda me v oči
in me boža.
Vame diha Odpuščanje.
Globoko vdihujem
in izdihujem.
Občuteno sem s Sabo.
Sprejeta,
objeta v svojem objemu
in v Močeh Kristusa.
Sočutje ima nežen objem
in hranljivo Odpuščanje.
Velikodušno ga sprejemam vase.
Več ga sprejmem,
več ga je.
Končno steče čez moje meje
in podre zapornice zamer.
Vstopa tudi tja,
od koder sem za vekomaj odšla.
Vstopa tudi v tiste,
ki sem jih za vselej zapustila.
Sočutje je vstopilo tiho.
Sedlo je za mizo
in me vzelo
v svoje široko krilo.
Pestuje me,
gleda me v oči
in me boža.
Vame diha Odpuščanje.
Globoko vdihujem
in izdihujem.
Občuteno sem s Sabo.
Sprejeta,
objeta v svojem objemu
in v Močeh Kristusa.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!