Ko bi lahko poletela med zvezde

Pozna noč je, svetle zvezde osvetljujejo nebo, gledam jih in nisem srečna, meni v srcu je hudo. Je govoril, da me ljubil bo do konca svojih dni, in trdno mi je obljubil, nikdar me ne zapusti. Ko v srečo sem verjela, duša je prepevala, čustva njemu so zbledela, kakor tujca sva bila. Kje njegova je ljubezen, ki mi grela je srce. kje njegov objem je nežen? Vse to izpuhtelo je. Ko lahko bi poletela tja med zvezde vrh neba, da bi z njimi zažarela brez bolečega srca.