
Ogledujem si stopala
v čednih nogavičkah.
Leva je pikasta,
pika pri piki,
pike vseh barv.
Desna je progasta,
črta pri črti,
črte vseh barv.
Iščem manjkajoči nogavički
za par.
Desno pikasto,
levo progasto.
Pretaknem omare,
izpraznim predale.
Na koncu pomislim,
stopalom ni mar
za identičen par.
Pomigam s prsti,
razgibam stopala,
sezujem nogavički,
bosa sem ostala.
Leva in desna,
obe nogi bosonogi,
čvrsto sta na zdravih tleh.
Čujem smeh,
hihitajo se prsti,
smejo se stopala,
nihče več ne pogreša
svojega para.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!