Iskri konj v svojem galopu,
bela griva plapola,
pod kopiti se iskri,
za njim - jasno- se praši.
Iskri konj v svojem galopu,
drn in strn pregalopira,
smelo, iskro,
brez umika.
Prah za njim ga res ne moti,
gleda predse,
poln navdiha,
galopira brez oddiha.
Prah poleže se na tla,
zemlja vase ga pospravi,
prav, da jezdeca ne moti,
prav, da konja ne ustavi.
Iskri konj v svojem galopu,
bela griva plapola,
pod kopiti se iskri,
za njim - jasno- se praši.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!