Pokončna drža ni samoumevna.
Vzdržuješ jo z redno vadbo,
ko prakticiraš veselje.
Plehke besede zvenijo votlo,
plehki poskusi zavajanja
zardevajo in se sesedajo vase.
Brez hrbteničnih kosti
ne zmorejo stati pokonci.
Brezoblične igre me ne veselijo.
Ostajajo izven polja
mojih zanimanj.
Jalovost se izstrada.
Žarki veselja krepijo.
Žarki veselja so hranljivo netivo
zanimanja in ustvarjalnosti.
Dobre misli so njihov izvir
in zdrava opora
hrbteničnemu hrustancu.
Pokončna drža ni samoumevna.
Vzdržuješ jo z redno vadbo,
ko prakticiraš veselje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!