Poezija

Brezkončnost

20:33
Deli:
Brezkončnost
Jutro zavito v jasnino, v nedrjih nosi hlad. V laseh ima biserno roso. Razpira objem, čaka sonca. Ogreje se v dnevu, pretoči se vanj. Utripa po žilah v trenutkih, ki tečejo skozi dan. Koprenast večer nosi up, da zvezdna noč naplete novo jutranjo zarjo. Vsaka noč ga usliši.
Kategorije
Vam je bil članek všeč? Delite ga.
Deli:

Sorodne objave

Komentarji (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Še ni komentarjev. Bodite prvi!