Razpne se,
široko odpre prehod
skozi vrata,
ki se ob svitu pojavijo
za zastorom temne noči.
Ne vem,
kam točno me pelje,
ne vem,
kako se počutim
v prehodu in tam,
kamor me vodi.
Izvedela bom,
ko opravim to pot
in ko pridem tja,
kamor me pelje.
Vdihnem svetlobo in stopim na mavrični most.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!