
Nastavljam mreže in trnke
v jezero svojih občutkov.
Ta voda je divja, globoka,
nikoli ne vem,
kaj se ujame tokrat.
Ujame se,
kar je na vrsti,
kar zdaj išče moje potešitve
in dnevne svetlobe življenja.
Prediham, kar je ujeto,
prediham in vračam
v jezerske globine
prosojno in doživeto.
Tak ribolov me neguje,
je moder, ljubeč skrbnik,
varuh vitalnosti mojih globin.
Tak ribolov je hranljiv
za jezero in za obrežje.
Jezerska vila češe lase
novo obrastli vrbi.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!