Nekoč nekje so vate zasejali
njihova semena.
Bilo je kot mimogrede.
Pognale so korenine
in si prisvojile življenjski prostor.
Jemljejo ti tvojo hrano,
kradejo ti tvojo srečo.
Ko jih prepoznaš,
ko se zaveš,
da njihovo trnje bode,
da pušča zastrupljene rane,
da dušijo pšenično klasje
in siromašijo tvoje kašče,
jih začneš puliti.
Vztrajnost se splača,
nekoč je njiva življenja očiščena.
A budno pazi na njihove mlade poganjke,
plej jih sproti,
kajti tu in tam bodo še vedno odgnali.
Na njivi življenja ni sterilne čistosti.
Pozorno sproti odstranjuj zločest plevel,
vzdržuj zdravo rast in neguj plodnost tal.
To je delo za vse življenje,
po njem prepoznaš modrega gospodarja.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!