Vse je bil le privid,
projekcija iz teme trebuha,
kamor ni mogla svetloba.
Razparala sem ga,
kot Rdeča Kapica
in pustila,
da so iz njega poskakali prividi.
Na svetlobi dneva
so se silhuete
iz davnine spremenile
v prozoren nič.
Izstopila sem iz umetnih kulis.
Utvara je izgubila moč.
Vzela sem ji energijo življenja
in se osvobodila.
Na svetlobi dneva
se realnost zgošča
iz očiščene plodnosti življenja.
Moje misli zdaj služijo meni,
moj Jaz Sem jim vlada.
Obstaja samo sedanji korak
in pot naprej.
Svoboda!Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!