Kako dobro se je ogreti
po pozebi.
Začutiti toploto
v konicah prstov,
v pomodrelih dlaneh,
v ozeblih stopalih.
Kako dobro se je ogreti
po pozebi.
Pozabiti pomrznjene cvetove
utrujenega otroštva,
se obrniti na sončno stran
in ponovno vzbrsteti.
Kako dobro se je ogreti
po pozebi.
Poležavati pred zakurjenim kaminom
in opazovati polena,
kako gorijo in postajajo pepelnat prah.
Tako, kot življenje,
ki se porojeva iz prahu
in po izživeti sočnosti
spet postaja prah.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!