Ponovno je razprla krila in poletela,
nazaj v gnezdo si je zaželela,
iz južnih krajev se vrnila,
prelepa bela so njena krila.
Morda mladiče bo zvalila,
štorklja odšel je mraz in zima,
iz daljave se kukavica oglaša,
v tuja gnezda leže jajca, odnaša.
Odcvetelo drevje je mraz uničeval,
svoj davek narave ponovno jemal,
bo manj a okusno zre sadjar,
naravi za žulje kaj malo mar.
Sonce kot bi želelo da boža,
tam regrat v cvetju, marjetica roža,
so prvi martinčki prišli na toplo,
pomlad nas objema vsem je lepo.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!