Gubaste misli zvijajo
svoje spačene silhuete,
vlačijo na dan staro šaro,
zasedajo življenjski prostor
in jemljejo hranljivost dobrobiti.
Lov nanje ne pomaga,
pustim jih drseti
in jih osvetlim
z jasnim opazovanjem.
V tej čisti svetlobi
izgubljajo svojo megleno vlažnost
in se izstradajo.
Praznina se osvobojena sprosti,
mehkoba zdrsne v globino,
um si povrne ostrino
in Jaz Sem vladavino v svoji deželi.
Potuhnjenih sovražnih pritepencev
se ne znebiš z lovom.
Zlezi na opazovalnico,
da vidiš daleč, da vidiš vse.
Ko občutijo, da so opaženi,
sami pobegnejo osramočeni
in v strahu pred tvojo puško.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!