Medvedkin kožuh
greje mladiča.
Brlog postaja pretesen.
Za vhodom v votlino
so gozdne širjave.
Čas je,
da jih spoznavata skupaj.
Premik je sprememba,
odkriva širjave,
ki so bile v brlogu prikrite.
Vse se zdi novo,
pa vendar je gozd
že od nekdaj
pripravljen sprejeti
medvedje mladiče.
Uči jih živeti
in ko je čas pravi,
počne to sam,
brez mame medvedke.
Ko je čas goden,
je prav zapustiti pretesne brloge,
spoznati novo rojen svet
in svojo vlogo v njem.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!