Kot bela obleka
me je ovila,
kot bela obleka
se je stopila z mojim telesom,
kot bela obleka
me je napravila v voljno nevesto.
Kot bela obleka,
tako je čista
današnja ideja,
kot bela obleka,
z Dušo Duha,
kot znamenje vstajenja,
kot blagoslov odrešenja.
Belina sije sama po sebi,
zato jo nosim molče in z užitkom,
spoštljivo, predano in ljubeznivo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!