Jezero mežika
v pomladni dan.
Oči se navajajo sonca.
Žabec razgibava krake,
želva zleze iz oklepa.
Ni drugih obiskovalcev.
Mir mi leze v vsako poro,
na pomolu poležavam,
Bardske strune preigravam.
Pustim dnevu,
da me hrani
v jezerski idili.
Mir mi leze v vsako poro,
na pomolu poležavam,
Bardske strune preigravam.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!