Najina barka življenja

Se vrnil je tvoj nasmeh, z iskricam v tvojih očeh, saj praznujeva le najin dan, v srcu za vselej zaznamovan. Preteklo že nekaj je lepih let, povsod naokoli bil en sam cvet, a ti bila najlepša si med vsemi, kot takrat me le nežno objemi. Skozi čas, vse najine skupne dni, najina barka mirne plovbe želi, a ko je naletela na skale čeri, skupaj premagala sva, več jih ni. Bili so dnevi, neprespane noči, bolezen, se razblinili, več jih ni. z roko v roki greva si le želiva, da ponujene sreče ne zamudiva. Zdaj so težave vrisane v spomin, opozarjajo da človek je minljiv, skupaj z zreva v jutro nov dan. nama prelep s soncem obsijan. jože.k