Brzijo po strminah,
neustrašno poletijo,
kakor ptice lebdijo,
tekmujejo premagujejo,
nam pa zastaja dih.
saj padci se zgodijo,
a še vedno tja gor želijo.
Biti boljši hitrejši daljši,
želijo biti skakalci,
a ostali hitro mimo ovir,
ki jih snežna strmina ima,
le veter je nepredvidljiv
lahkoten spet preveč živ,
padec je lahko strašljiv.
So nam v ponos zmage,
saj se povsem prepustijo,
da čim dlje poletijo,
smučarke ne bojijo se strmin,
zato hvala vsem njim,
v tekmovalnost jih sneg privlači,
najslajše je stopničkah stati.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!