Vigred zeleni
Travna ruša je ozelenela.
Prekrila je gola področja.
Kot koža pokriva
grudasto skorjo,
jo čuva pred hladom,
jo ščiti, varuje.
Pustim svojemu zelenilu,
da se razraste,
da se preplete
z zaskorjeno zemljo,
da tke svoje zaščitno tkivo
čez ranljivo goloto,
da jo pokrije z zelenimi lasmi,
da splete travno preprogo
pisanim metuljem,
da se odpre soncu.
Pustim svojemu zelenilu,
da objame moje sanje,
da se vnese v moje želje,
da se vplete v novo gnezdo,
da povabi ptice
v svoj dom,
da obarva moje pesmi
z zelenim klorofilom.
Pustim svoji vigredi zeleneti,
pustim se ji objeti,
pustim ji cveteti.
Pustim ji živeti.