Pestujem tišino.
S širokimi krili objema
razburkano pokrajino,
jemlje jo vase
in jo tolažeče pomirja.
Pestujem tišino.
Njena oaza je zdravilna
po trušču v svetu.
Pestujem tišino.
Pustim ji,
da prazni natlačen prostor
in da polni praznino.
Pestovanje tišine
je posvečeno opravilo.
Ko me njena zibka
ziblje samodejno,
se razkrije tisto,
kar mi oglušujoč trušč sveta
zaman skuša dopovedati.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!