
Kepa plastelina
se zmehča v toplih dlaneh.
Voljno, brez sile jo gibi spretnih rok
zgnetejo v želeno obliko.
Gnetem se skozi življenje,
v svojih toplih dlaneh.
Grejem jih s srčno toploto,
svet sodeluje,
bolje mi gre,
ko sem voljna sprejeti,
kar mi prinaša življenje.
Toplota ogreje,
oživlja ustvarjalni tok.
Moje je,
da jo iščem,
da jo najdem,
da imam zakurjeno ognjišče.
Da zbežim iz hladnih krajev,
da zapuščam hladne ljudi,
da nalagam polena
na tleč ogenj svojega kamina.
Da se grejem,
da sem topla
in da tečem prožno, mehko,
gibko, živo in iskrivo,
radostno in ustvarjalno.
Kepa plastelina
se zmehča v toplih dlaneh.
Voljno, brez sile jo gibi spretnih rok
zgnetejo v želeno obliko.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!