Petelinji boj

Zmrzal škripajoče popušča, pred zaprtimi vrati ščiplje v premražene ude. Na tleh je trdo, zgrbljene gube ne računajo več, da jih poravnajo. Nisem osvojila tvoje trdnjave, ti pa nisi osvojil moje. Rdeče petelinje perje je ostalo brez leska, ponarejena barva se mu lušči in razkriva garjavo kožo. Lastna volja nosi prapor zmage, ostala je nepremagana. Osvajalna vojska se je razbežala. Taktike in strategije vdora in naskokov, so jo le izčrpale. Svet se ni vdal, vdali so se ozkosrčni bojevniki na obeh straneh. Zmrzal škripajoče popušča, pred zaprtimi vrati ščiplje v premražene ude. Počasi se led otaja, na šibju se odpirajo mačice. Lastna volja nosi prapor zmage, ostala je nepremagana. Voščene vojake pospravim v škatlo in opazujem, kako je, ko po poraženi svojevoljnosti in petelinjenju, svet pohlevnemu pokaže voljno lice. In ga začne ubogati, ker ga je nehal naskakovati.